Novice
Filter by
   
Išči
Records 1-10 of 62  
page1       

Mesto med Vzhodom in Zahodom: Sarajevo - Izzivi urbanega razvoja evropskega multikulturnega mesta
(datum novice: 10.4.2017)

 Sabina Mujkić, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana

 

 

 Mesto med Vzhodom in Zahodom

 

Sarajevo - Izzivi urbanega razvoja evropskega multikulturnega mesta

Fakulteta za arhitekturo, Plečnikova predavalnica, Zoisova 12, torek, 11. april 2017 ob 17.00 uri, brezplačno predavanje v slovenskem jeziku

 Multikulturna podoba Sarajeva je rezultat štiristoletnega razvoja mesta po načrtovalskih principih orientalskega Vzhoda in štirideset let po sodobnih zahodnoevropskih principih. Na njegov razvoj in oblikovanje urbane strukture in podobe sta direktno ali indirektno vplivala velika centra Istanbul in Dunaj, kar se še danes jasno odraža v prepletanju orientalske in zahodnoevropske podobe mesta in arhitekture. Razvoj orientalskega mesta je temeljil na duhovnih načelih Vzhoda, kjer je imela značilno vlogo institucija »Vakufa«. Ta je pustila močan pečat v urbani strukturi in podobi mesta. Na nadgradnjo in transformacijo orientalskega mesta sta odločilno vplivala gradbena zakonodaja, ki je veljala za celotno območje avstro-ogrske monarhije in uveljavitev sistemskega urbanističnega načrtovanja. Predavanje govori o načinu soustvarjanja večplastne, multikulturne podobe mesta in temeljnih dejavnikih, ki so vplivali na njeno oblikovanje; politične, ekonomske in kulturne razmere, pogoste migracije prebivalstva ter gradbeniki in arhitekti. Poudarja tudi ključne razlike v oblikovanju mesta, ki so se ohranile do danes in prispevajo k njegovi bogati multikulturni podobi in prepoznavnosti kljub vse večjim globalizacijskim pritiskom. Vsebina predavanja se navezuje na doktorsko disertacijo z naslovom: Vplivi Vzhoda in Zahoda na urbano strukturo in podobo mesta – primer Sarajeva

 

Dr. Sabina Mujkić je urbanistka in prostorska načrtovalka. Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za arhitekturo in magistrirala na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja. Zaposlena je na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, kjer deluje na različnih interdisciplinarnih projektih.

 

Vljudno vabljeni na predavanje in pogovor, ki bo sledil. Več informacij na info@uirs.si.



Sarajevska Vijećnica, mestna hiša / Vijećnica in Sarajevo, City Hall. Foto/ Photo: S. M.

Javni prostori za lokalno življenje
(datum novice: 13.2.2017)

Poziv k oddaji prispevkov – podaljšan rok oddaje do 13. marca 2017!

JAVNI PROSTORI ZA LOKALNO ŽIVLJENJE

Skupne vrednote v raznolikih mestnih skupnostih kot temelj za participativno zagotavljanje lokalnih javnih prostorov

UIRS in UNI-LJ FA, Ljubljana, od 24. do 26.5.2017

 

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani med 24. in 26. majem 2017 v Ljubljani gostita skupni dogodek partnerjev evropske mreže Humana mesta / Human Cities in tematske skupine Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol / Association of European Schools of Planning). Tridnevni dogodek obsega seminar, delavnice in terenske oglede in naslavlja vprašanja participativnega urejanja lokalnega javnega mestnega prostora v vse bolj ekonomsko, socialno in etnično raznolikih mestnih skupnostih. Poseben poudarek je na načinih prepoznavanja skupnih vrednot, ki si jih delijo prebivalci in drugi uporabniki lokalnih okolij, in so pomembna osnova za skupno spreminjanje lokalnih okolij na bolje. Posebno izpostavljena so naslednja vprašanja:

- Kako (pre)oblikovati lokalna okolja da bodo delovala socialno kohezivno?

- Kakšne urbanistično-oblikovalske rešitve za lokalna okolja so dovolj prožne, da preživijo spreminjanje vrednostnih sistemov njihovih uporabnikov skozi čas?

- Kako naj se obstoječe metode prepoznavanja vrednot vezanih na prostor  (intervju, doživljajski zemljevid, spoznavni zemljevid, itd.) nadgradijo z novimi pristopi, ki jih omogočajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, množičnim zajemom podatkov itd.?

- Kako bi lahko partnerstvo med lokalno iniciativo, prebivalci in odločevalci v prostoru delovalo na dolgi rok in prispevalo k izboljšanju javnega odprtega prostora?

 

- Kakšna raziskovalna praksa bi lahko ponudila vpogled v prepoznavanje doživljanj prostora različnih socialnih skupin?

Dogodek je zasnovan interdisciplinarno in ciljno vključuje akterje z različnimi pogledi. Glavni namen je odpreti različne poglede na javni prostor, zato k oddaji prispevkov vabimo raziskovalce, strokovnjake iz prakse in vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s to tematiko. Vabimo vas, da na naslov humancities@uirs.si do 13. 3. 2017 pošljete kratek opis (200-250 besed) predlagane tematike, ki bi jo želeli predstaviti v okviru dogodka, ki naj (1) opredeli problematiko, (2) razloži njeno relevantnost v okviru teme dogodka, (3) razloži ozadje, (4) metodo in (5) rezultate.

Mednarodni odbor bo avtorje izbranih predlogov obvestil 16. 3. 2017 ter jih povabil, da do 2. 5. 2017 oddajo razširjene prispevke za objavo v zborniku dogodka.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Več informacij v angleškem jeziku na spletni strani UIRS: www.uirs.si.

 

Dodatne povezave:

Projekt Humana mesta / Human Cities: www.humancities.eu

 

Tematska skupina Javni prostori in urbane kulture pri AESOP (Zveza evropskih planerskih šol): http://www.aesop-planning.eu/blogs/en_GB/urban-cultures-and-public-spaces

 

 



Aktivnosti civilne iniciative Skupaj na ploščad!, 2014 Foto: Andrej Hudnik

Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri (prispevek na spletni strani SIOLNet.)
(datum novice: 3.2.2017)

Povezava na spletno stran SiolNET.

Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri

Trije projekti, pri katerih sodelujejo Slovenci, so bili uspešni na mednarodnem razpisu pametne prihodnosti mest in bodo dobili nekaj manj kot 700 tisoč evrov, še 425 tisoč evrov bo dodala Slovenija, nekaj manj kot 270 tisoč evrov pa je naša država za te projekte pridobila še na razpisu Cofund. Kaj bodo razvijali?

Na mednarodnem razpisu pametne prihodnosti mest v izvedbi evropske Skupne programske pobude Urbana Evropa so bili med 18 državami in 187 projekti izbrani tudi trije iz Slovenije, država je na razpisu sodelovala prvič.

Na razpisu so bili uspešni projekti Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL), projekt Urbanističnega inštituta RS ter projekt Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Proračun razpisa je znašal 24,5 milijona evrov. Dodatnih pet milijonov evrov so agencije pridobile z uspešno prijavo na razpis Evropske komisije ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje 2020.

Sodelovanje projektom Slovencem na mednarodnih razpisih omogoča Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ta zagotovi sredstva za financiranje za projekte, ki so bili izbrani na mednarodni ravni.

Iz razpisa Pametne prihodnosti mest je Agencija za raziskovalno dejavnost pridobila 39 odstotkov evropskih sredstev.

Kaj je Skupna programska pobuda Urbana Evropa?

Skupna programska pobuda Urbana Evropa (ang. Joint Programming Initiative Urban Europe – JPI Urban Europe) je ena izmed desetih skupnih programskih pobud Evropske unije, ki naslavljajo deset širših družbenih izzivov.

Cilj skupnih programskih pobud je s sodelovanjem nacionalnih organov iz več evropskih držav oblikovati skupne napredne rešitve za vprašanja, ki so skupna vsem evropskim državam.

Slovenski projekti, ki so bili uspešni:

1. Projekt Urbano izobraževanje v živo

"Cilj projekta je vzpodbuditi sodelovanje med univerzami in mestnimi skupnostmi. Ta cilj bodo poskušali doseči z učnim procesom študentov in z razvojem lokalnih znanj in veščin, ki so skupnostim v korist.

Slovenski del projekta vodi Matjaž Uršič s centra za prostorsko sociologijo, sodelujeta pa še Fakulteta za družbene vede in Mark Peterlin iz inštituta za politike prostora. Vodilni partner projekta je Anglija, sodeluje pa še Romunija.

S projektom želijo vzpostaviti točke srečevanj, kjer bosta mogoča učenje in delo, kar bo omogočalo meščanom, da izboljšajo svoje soseske in sodelujejo z mestnimi oblastmi.

2. Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: majhna industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi postindustrijskimi diskurzi

V projektu, kjer ob Sloveniji sodelujejo še  Finska, Nizozemska, Romunija in Anglija, bodo poskušali najti prednosti, ki lahko postanejo gonilo novega razvoja za majhna industrijska mesta. Iskali bodo družbene in institucionalne inovacije, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju kakovosti življenja v majhnih industrijskih mestih.

"V preteklosti se je večina raziskav ukvarjala z velikimi, globalnimi metropolami in povsem zanemarjala manjša mesta. Ker je slovenski urbani sistem v primerjavi s preostalimi evropskimi državami izrazito drugačen – imamo le dve 'mesti' v evropskem merilu in prevlado manjših krajev z zaposlitvijo v industriji – je to vprašanje pomembno tudi za Slovenijo," so prepričani sodelujoči pri projektu. Slovenski del bo vodil David Bole z Geografskega instituta Antona Melika ZRC SAZU.

3. Projekt C3PROSTORI – Uporaba tehnologij za soustvarjanje vključujočih javnih prostorov

Aktivnosti v zunanjem prostoru in stik z naravo so (še vedno) pomemben del kakovosti bivanja, zdravja in dobrega počutja mestnega prebivalstva. Številni ljudje, še posebno mladi, so vedno bolj navezani na uporabo različnih komunikacijskih tehnologij, zato privlačnost nekega prostora neposredno povezujejo tudi z možnostjo nemotene uporabe tehnologije.

Več je sedenja in zadrževanja v objektih, kar ima posledice za zdravje in odnos posameznika do družbenih in prostorskih vprašanj.

Slovenski del projekta vodi Barbara Goličnik Marušić iz Urbanističnega inštituta, sodelujejo pa še Portugalska, Italija, Litva, Belgija in Italija. Namen projekta je spodbuditi razvoj mest, ki ne bodo le pametna zaradi uporabe sodobne tehnologije, ampak bodo tudi ugodno vplivala na zdravje, z raznolikim in privlačnim odprtim prostorom, ki bo spodbujal aktivnosti na prostem in sodelovanje.



Tiskovna konferenca Foto: STA

Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu (prispevek na spletni strani Dela)
(datum novice: 3.2.2017)

 

DELO

Trije projekti slovenskih raziskovalcev uspešni na evropskem razpisu

Skupna vrednost sredstev za vse tri projekte Cofund razpisa »Pametne prihodnosti mest« je skoraj 700 tisoč evrov.

 
Be. B., STA
 
čet, 02.02.2017, 17:49; spremenjen: 18:37
 
 
 

 

Ljubljana - Slovenske raziskovalne ekipe so na Cofund razpisu prejele sredstva za tri projekte. Skupna vrednost je skoraj 700 tisoč evrov, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) bo iz državnih sredstev prispevala 425.000 evrov. Dodatnih skoraj 270.00 evrov za sofinanciranje pa je ARRS pridobila na razpisu ERA-NET Cofund.

Trije uspešni projekti s slovensko udeležbo so: Projekt Urbano doživetje v živo (Urban Education Live), Fakultete za družbene vede, pod vodstvom doc. dr. Matjaža Uršiča. Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil uspešen s projektom Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi (Bright Future), vodja skupine je dr. David Bole. Tretji projekt pa je nastal v okviru Urbanističnega inštituta Republike Slovenije z vodjo skupine dr. Barbaro Goličnik MarušićC3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places). ZRC SAZU pa je uspelo pridobiti projekt v vlogi koordinatorjev.

Pogoj za sodelovanje slovenskih raziskovalcev in raziskovalk na mednarodnih razpisih Skupne programske pobude Urbana Evropa je članstvo ARRS v tej pobudi, ki je sicer ena izmed desetih skupnih programskih pobud Evropske unije. ARRS je polnopravna članica pobude od leta 2015.

Med petnjastimi izbranimi projekti kar trije slovenski

Uspeh slovenskih raziskovalcev je po besedah direktorja ARRS Jozsefa Györkösa izjemen, saj je Slovenija na razpisu sodelovala prvič. Kljub temu ji je v močni evropski konkurenci 187 prijavljenih projektov, izmed katerih so jih izbrali petnajst, uspelo pridobiti sredstva za tri projekte.

Na današnji novinarski konferenci je Györkös povedal, da ARRS sredstva v večji meri pridobiva iz državnega proračuna. Drugih prihodkov nima oziroma jih je malo, zato so tovrstni komplementarni instrumenti izredno pomembni, je poudaril.

Mednarodni razpis Pametne prihodnosti mest je pripravila evropska Skupna programska pobuda Urbana Evropa. V razpisu je sodelovalo 22 agencij iz 18 držav Evropske unije ter Norveške in Turčije. Proračun razpisa je znašal 24,5 milijonov evrov. Dodatnih pet milijonov evrov pa so agencije pridobile z uspešno prijavo na razpis Evropske komisije ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje 2020.

Kaj so cilji projektov?

Cilj projekta Urbano izobraževanje v živo, s slovenskim partnerjem FDV, je vzpodbuditi sodelovanje med univerzami in mestnimi skupnostmi s pomočjo učnih procesov študentov in z razvojem lokalnih znanj in veščin, ki so skupnostim v korist. Ključen poudarek projekta je po besedah vodje izboljšati pretok znanja in informacij v različne smeri.

S projektom Svetla prihodnost za črna mesta, ki ga vodi raziskovalec David Bole z ZRC SAZU, želijo odpreti polje tudi za raziskovanje malih industrijskih mest, ki je po mnenju Boleta zapostavljeno. Hkrati pa bi želeli politikom in načrtovalce ponuditi nova orodja ter omogočiti prenos znanja v politične odločitve, je dejal.

V projektu C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov pa bodo informacijsko komunikacijske tehnologije uporabili za soustvarjanje vključujočih javnih prostorov.



Pametna prihodnost mest Foto: Tomi Lombar

Novinarska konferenca »Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest«
(datum novice: 31.1.2017)

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS, ZRC SAZU in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani prireja Novinarsko konferenco »Slovenija največje presenečenje evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest« v knjižnici Urbanističnega inštituta RS, v četrtek, 2. 2. 2017, ob 13. uri.

 
Slovenske raziskovalne skupine so uspele s kar tremi projekti v močni evropski konkurenci v skupni vrednosti skoraj 700.000 evrov. ARRS bo iz sredstev državnega proračuna prispevala 425.000 evrov. Z uspešno kandidaturo na razpis ERA-NET Cofund je ARRS za sofinanciranje pridobila 39 % sredstev (nekaj manj kot 270.000 evrov).
 
Trije uspešni projekti s slovensko udeležbo so:
1. Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live), Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, vodja skupine: doc. dr. Matjaž Uršič
 
2. Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi  (Bright Future), Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vodja skupine: dr. David Bole
 
3. C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places), Urbanistični inštitut Republike Slovenije, vodja skupine: dr. Barbara Goličnik Marušić
 

Program novinarske konference:

 

13:00- 13:05

Uvodni pozdrav gostitelja

dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije

13:05-13:10

Članstvo ARRS v JPI Urbana Evropa in uspeh slovenskih raziskovalnih skupin

prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)

13:10-13:15

Kako lahko slovenska raziskovalna skupnost sooblikuje evropski razpis – JPI Urbana Evropa kot primer dobre prakse

dr. Richard Sendi, Urbanistični inštitut RS in predsednik ekspertnega telesa o prihodnosti mest pri ARRS

 Predstavitve treh uspešnih projektov

13:15-13:20

Projekt Urbano izobraževanje v živo (Urban Education Live)

doc. dr. Matjaž Uršič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

13:20-13:25

Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: mala industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi post-industrijskimi diskurzi  (Bright Future)

dr. David Bole, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

13:25-13:30

Projekt C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov (C3Places)

dr. Barbara Goličnik Marušić, Urbanistični inštitut RS

13:30 – 14:00

 Novinarska vprašanja

 
 
Vljudno prosimo, da svojo udeležbo sporočite na elektronski naslov: tina.vuga@arrs.si (ali na tel. 01 400 59 43, 051 655 157) do srede, 1. 2. 2017 do 15. ure.
 
 
Kontakt:
Tina Vuga
Predstavnica za odnose z javnostmi ARRS


JPI Urban Europe

Knjiga 100 in 1 maketa
(datum novice: 22.12.2016)

Avtor / urednik: Peter Ogorelec, 2017
Založba: Urbanistični inštitut RS, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Javni sklad za kulturno dejavnost

Knjiga predstavlja zbirko maket s področja urbanizma in arhitekture, ki jih je Peter Ogorelec izdelal v 60 letih delovanja na področju modelarstva. Knjiga je razdeljena na poglavja, ki predstavljajo makete različnih vrst (urbanistične makete, makete stanovanjskih objektov, poslovnih objektov, reliefne makete...). Predstavljene makete prikazujejo del nekega časa, v katerem so makete prepričevale žirije na natečajih, investitorje ali pa o prikazanih rešitvah javnost, da je ta lahko razumela predstavljeno rešitev. Te makete predstavljajo tudi utrinke v času, stanje prostora, ki ga ni več in ga lahko podoživimo s pomočjo čudovitih maket izpod rok veščega modelarja Petra Ogorelca.

Prelistaj knjigo

Knjiga je izšla 20.januarja 2017. Lahko jo naročite preko spodnje povezave po ceni 29,80€ (z vključenim DDV). Poštnina v ceni ni obračunana.

Naroči knjigo!



Knjiga 100 in 1 maketa

Sodeluj na fotografskem natečaju FOTOZGODBA NAŠE SOSESKE
(datum novice: 6.9.2016)

Vabljeni ste, da v fotografski objektiv ali v objektiv pametnega telefona ujamete podobo iz vaših/naših velikih stanovanjskih sosesk, saj bomo tako ustvarili skupni foto album oziroma tematsko zbirko fotografij današnjega stanja sosesk v Sloveniji in drugod. 


Fotografije s podnapisi oddajte na internetni strani
humancities.uirs.si, kjer se registrirate in za vsako fotografijo izberete eno od petih kategorij:
a.) najprijetnejši prostor moje soseske
b.) poklici v moji soseski
c.) moj sosed
d.) meje moje soseske
e.) skupne vrednote moje soseske

Foto natečaj je odprt od 5. septembra do 4. novembra 2016.

Mednarodna režija bo za vsako kategorijo izbrala tri fotografije, ki bodo natisnjene kot razglednice s predstavitvijo avtorjevega pogleda na sosesko. Predstavljene bodo ob zaprtju razstave Soseske in ulice v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter spomladi 2017 na potujoči razstavi v okviru projekta Humana mesta.

 

Natečaj organizira Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) v okviru mednarodnega projekta Humana mesta: izzivanje merila mesta (Ustvarjalna Evropa 2014–2020) in v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter lokalno iniciativo Skupaj na ploščad!.



 

Urbanistični terminološki slovar
(datum novice: 10.12.2015)

Obveščamo vas, da je 4. marca 2016 v Zbirki Urbani izziv-Publikacije in Zbirki Slovarji izšel Urbanistični terminološki slovar, ki sta ga pripravila Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Knjigo lahko naročite po ceni 34€ (z vključenim DDV) . Naroči!


Urbanistični terminološki slovar

Uredniki: Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič

Založnika: Urbanistični inštitut Republike Slovenije in ZRC SAZU, 2015

Urbanistični terminološki slovar je razlagalni, normativni in prevodni slovar sodobnega slovenskega urbanističnega izrazja, izdelan na podlagi slovenskega gradiva. Obsega 2150 slovarskih gesel s področja urbanizma in z njim povezanih disciplin (arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, urbanistične zgodovine, urbanistične teorije, komunale, geodezije, demografije, kmetijstva in gozdarstva, kulturne in naravne  dediščine, zakonodaje, geografije, sociologije, antropologije, informatike, stanovanj, prometa, urbane ekonomije, prenove, varstva okolja) z razlagami in  angleškimi ustrezniki. Slovar je opremljen z risbami in fotografijami, ki pojasnjujejo posamezna, zlasti težje razložljiva gesla. Dopolnjen je tudi z obsežnim seznamom uporabljene literature in pregledom zakonodaje s področja urbanizma.

Cilj slovarja je zapolniti vrzel v naši strokovni terminologiji na področju urbanizma in prispevati k poenotenju terminologije v zakonodaji, načrtovanju in strokovni  literaturi.

Slovar je namenjen arhitektom, urbanistom in strokovnjakom, ki so na kakršenkoli način povezani z urbanistično stroko, občinskimi in upravnimi službami, odgovornim za prostorsko in urbanistično problematiko, pa tudi študentom in širši javnosti.

Prelistaj predogled slovarja.



 

Podnebne spremembe? Pa kaj!? / Potujoča predstavitev / 10. december 2015 – 15. januar 2016, knjižnica Urbanističnega inštituta RS
(datum novice: 9.12.2015)

21. konferenca držav pogodbenic Okvirne konvencije ZN za spremembo podnebja (UNFCCC), ki prav zdaj poteka v Parizu, ponovno postavlja v ospredje zanimanja temo podnebnih sprememb in potrebe po odzivanju. Ob tej priložnosti je v knjižnici Urbanističnega inštituta Republike Slovenije na ogled potujoča predstavitev Podnebne spremembe? Pa kaj!? Osrednja tema je prilagajanje podnebnim spremembam: dogajanje na globalni ravni, v EU in Sloveniji, politika prilagajanja, orodja in pristopi. Predstavitev je eden od produktov projekta C3-Alps – Uporaba znanja o podnebnih spremembah za prilagajanje na Območju Alp. Več informacij o projektu in vsebini potujoče predstavitve je na voljo na spletnem naslovu c3alps.uirs.si.



 

KÓLO – PESEM ZA MATIJO JAMO
(datum novice: 28.9.2015)

Matija Jama, slovenski impresionistični slikar, je bil v začetku 20. stoletja član slikarske druščine, ki si je prizadevala za uveljavitev slovenskega slikarstva. Skromni in vase zaprti Jama je odločilna leta tega obdobja preživel v tujini, zato je njegovo delo še danes manj znano in izpostavljeno. Med študijem v Münchnu je Jama spoznal premožno Nizozemko Louise van Raders. Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši sin Matija je pri 13 letih umrl za meningitisom, kar je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal. Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je poslej vsako poletje preživela v Sloveniji. Ob koncu druge svetovne vojne ostala sama s tremi otroki. Ena od hčera Agnes je Soesja Citroen, danes znana jazzistka. Po materini smrti je napisala besedilo k eni od skladb; nastala je Pesem za mamo. Ta ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pa tudi prve ljubezni, razočaranja in zrelost izkušene pevke. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji.

Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.

 



 
       
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana; Don't click, unless you are certain! tel.: (01)420-13-10, e-pošta: info@uirs.si